ponedeljek, maj 28, 2007


Danes je tako čuden dan. Ohladilo se je in hlad na rahlo prodira skozi odprta okna. Nisem videla sončka in čutila žarkov, ki bi me pobožali. Tako otožna sem, pa ne vem zakaj. Po glavi se mi podi nešteto misli in vse so tako... čudne. Ne razumem svoje otožnosti in svojega žalostnega pogleda... brez očitnega razloga. Ali pa je razlogov več, pa si jih samo ne želim priznati? Kakorkoli, vem da takšni dnevi pridejo... in tudi minejo. Jutri je nov dan in moje ustnice se bodo morda že čez nekaj trenutkov ukrivile v nežen nasmeh...

nedelja, maj 06, 2007



Problemi so, problemi bojo, kurc jih gleda, seveda...

Oh, spet novi problemi. Nekaterim se to seveda ne bo zdel problem, meni pa predstavlja ogromnega. Prejšnja dva tedna sem bila na uvajanju na radiu, kjer naj bi delala v press-u. Rečeno mi je bilo, da bi potem delala tako, da bi prihajala občasno in bila plačana po prispevku, kar mi je odlično odgovarjalo, danes pa je postala ponudba drugačna... Rekli so mi, da bi radi, da delam vsak dan, od ponedeljka do petka, prav vsak dan, od 7h do 13h ali 15h in bi bila plačana po uri. Res je, ponudba je odlična, ampak... imam ogromno drugih obveznosti. Kot prvo želim za vsako ceno diplomirat do septembra 2007, kar pomeni, da moram diplomsko še končati. Saj sem že proti koncu, pa vendar. Potem je tu še druga stvar, izpit. Naslednje leto želim it delat magisterij in za le-tega bi bilo priporočljivo, da eno oceno zvišam. Za izpit se bo torej treba učit in ga tud zvišat v juniju. Potem pa so tu še druge obveznosti in sicer pisanje za časopise. Raje delam za časopise, kot za radio, čeprav to ni tako zelo donosno ali redno in zato se pisanju ne želim odpovedat. Vsak normalen človek, pa je zelo utrujen, če mora delat vsak dan v službi ( in na radiu bi to potem res bila- služba namreč ) in potem še celo popoldne delat druge stvari. Take utrujenosti si ne želim. Kaj naj torej naredim?! Jutri moram sporočiti odločitev in dala bom svojo ponudbo oz. ponudbi. Če bodo katero od njh sprejeli - odlično, kaj pa, če ne? Boste rekli, pač enostavno ne boš delala. Res je, ampak s tem bo tudi manj denarja in prišlo bo tudi tolčenje po glavi, zakaj sem stvar zavrnila. Oh... res je kriza in full mi je bed. Sploh ne vem kaj naj naredim in čisto so me vrgli iz tira. :((( Življenje je tako komplicirano... :((( No ja, bomo videli kaj bo potem jutri. Čim manj takih odločitev vam želim, pa lep večer...