Začela sem nadomeščat našo tajnico in tako poleg vseh ostalih zadolžitev, ki jih že tako imam v življenju, moram delati še osnovnih 8 ur na dan - vsak dan (čez teden) in tako se nabere tudi do 10-15 ur dela na dan. :(
Pogrešam noči... Noč ima svojo moč pravijo in noč imam rada. Takrat sem ustvarjalna, takrat lahko delam, kar želim, takrat je posebna energija... In sedaj noči nimam več. Ob jutranjem svitu moram odpreti svoje oči in pogumno stopiti v svet, ponoči pa sem tako utrujena, da moram enostavno spat. Pogrešam noči... in pogrešam svobodo. Že prej sem veliko delala, a če se mi kak dan ni dalo, pač nisem delala. Zdaj je drugače. Zdaj moram v službo, pa če je sonce ali dež, če se mi ljubi ali ne. Nimam več dnevov, nimam več noči, nimam več časa zase in, kar je še najhujše, počasi ne bom več imela niti energije. Vsak dan je enak drugemu. Vstanem ob polsedmih, odidem v Celje, sem v službi od 8h do 16h (ali še dlje), grem na avtobus, pojem kosilo, se pol ure spočijem ob televiziji in grem spet delat. Potem nekaj uric preživim s svojim lubijem, prijateljicami ali preprosto televizijo, grem spet delat in potem spat. In tako dan za dnem, pa še niti ne tako dolgo. Kako šele bo, če se bo to še naprej vleklo?
Rada bi noči, rada bi svobodo in rada bi čas zase. Rada bi... znala reči NE. Rada bi...
