Vedno sem oboževala poletja in tudi tega sem se neizmerno veselila. Kljub temu, da mi je angelska tabla napovedala, da bo dolgočasno, sem bila prepričana, da se moti. Konec koncev, poletje je le poletje. Toda, kot kaže, imela je prav.
Veselila sem se več stvari to poletje, pa so oz. večinoma šle po gobe. Čaka me samo Turčija za en teden. Ampak en teden zabave v dveh do treh mesecih?! To je premalo.
Počutim se osamljeno. Prijatelji, ki jih imam, imajo svoje poletje - dogaja se jim bolj ali manj. Jaz pa, če ne pride moj lubi, samevam in zapravljam čas... kak brezveze! :( Očitno bi morala razširiti krog svoje družbe, ampak kako?
Tako sem sama, osameljena... sem napisala nekoč v eni pesmi in točno tako se počutim. :(((
