Svašta!!!

V Sloveniji se, kot najbrž že veste, ves čas ukvarjajo s tem, da bi rodnost narastla. Namesto, da bi to naredili z raznimi olajšavami in podobno, pa so pod pretvezo strategije za povečanje rodnosti naredili čisto svinjarijo... od zdaj naprej je menda treba splav plačat!!! Se jim je zmešalo?! Oni temu pravijo strategija za povečanje rodnosti, jaz pa mislim, da gre samo za način kako dobiti več denarja v državno blagajno.
Vsaka ženska ima sama pravico do odločitve ali bo otroka obdržala in ga tudi rodila ali ne. Sedaj te pravice nimamo več, ta pravica bo ostala samo tistim, ki imajo dosti pod palcem in to naj bi bilo pravično?!
Sicer menim, da bo vsaka ženska še vedno ravnala tako, kot bo želela, vendar bo morala v vsakem primeru plačati. Plačevala bo za vzgajanje otroka, kar je sicer plemenito, vendar nekaterim pač to ne leži-družina namreč ali pa bo morala plačati zato, ker otroka ne bo obdržala. In kje smo potem sedaj? Pri tem, kar sem napisala na začetku. Gre samo za pretvezo, da bi ta bedna vlada prinesla več denarja v državno blagajno, ne glede na ceno, katero bomo državljani plačevali!!!
In kaj bo z deklicami ali ženskami, ki bodo posiljene in bodo zanosile? Morale bodo še dodatno plačevati za nekaj groznega, kar se je zgodilo njim, namesto, da bi država poskrbela za to, da bi jim vse skupaj olajšali. In kaj bo z otroci katerih starši ne bodo imeli denarja ne za vzgojo, ne za splav? Še več jih bo tavalo po cestah in se prepuščalo njim milosti in nemilosti.
To me res jezi!!! Sovražim to!!! Kaj je ta neumna vladajoča vlada naredila dobrega v vsem svojem mandatu? Niti ene same stvari!!! Ohhh..... I hate them!!!!!!!!!!!

Nos ves čas tako poln, da človek komaj diha... glava težka... oči utrujene in pekoče... glasu ni in grlo boleče, da bi te najraje raztrgalo... bezgavke natečene in nenehno kašljanje, ki sega vse do pljuč... Gotovo poznate vsi to. To ni nič takšnega, bliža se zima, vreme je spremenljivo, povsem normalno je, da se ob takšnem času človek počuti kot cota. Zato je tu topla postelja, čajčki in vitamini, celo med po dolgem času. Toda vse skupaj me utruja. Držite pesti, da bo čim prej minilo. :) Lep dan in nekaj bacilov na okrog... sej ne!;) Vi kr ostanite zdravi!:)

Nekoč...

Že dolgo je tega, ko sem pri stari mami našla majhen star zvezek v katerem se je skrivalo nešteto čustev. Našla sem zvezek, v katerega je moja teta pisala svoje pesmi in razmišljanja. Takrat sem zvezek odnesla s seboj in ga prebirala kot najdragocenejše darilo. Brala sem pesmi, ki so bile tako iskrene in so mi kazale tudi drugo stran moje tete, tisto, ki je nisem poznala.
Z leti nisem ravno pozabila na zvezek, toda danes mi je po dolgem času prišel pod roke in spet sem listala porumenele liste in brskala po davnih mislih nekoga, ki ga poznam, pa vendar ne vem skoraj ničesar o njem. Pesmi, ki jih je moja teta pisala, so čudovite, čustvene in precej odrasle. Želela sem vam napisati katero drugo pesem, vendar so to njene misli in ne smem jih deliti z vami brez njene vednosti. Prav zaradi tega sem izbrala pesem, ki je bila tudi objavljena v časopisu, torej že deljena z ljudmi. Res je, napisana je v srbskem jeziku, vendar... mislim, da bo marsikdo razumel...

Pisalo se je leto 1969 ( ravnokar me je prešinilo... saj vendar obstaja pesem Summer of 69 :))) ) in mladenka je razlila svoje misli na papir...

NOĆAS

Nočas boluje mesec
nad tamnim krovovima zgrada.
Ti s nekom brinetom
zagrljen šetaš gradom,
ko zna po koji put
pričaš oveštale fraze o ljubavi lažnoj
i ne znaš, da tuguje reka
za srušenim mostom nada,
da nebo gorko plače
za pticom slomljenih krila...
A ona je možda... otišla juče,
u čunu ljubavi naše
daleko u beskraj.
MR

Let your self free, girl!

Vidim jo kako se trpinči. Ne poznam je prav dobro, pa vendar jo po drugi strani poznam odlično, saj je tako zelo podobna meni. Vidim v njenih očeh kaj čuti in vem, da ga čaka, da upa, da bo nekega dne spregledal in ugotovil, da je ona prava zanj. Dobra prijatelja sta in on sam sebe prepričuje, da ona do njega ne čuti ničesar več, vendar je to prepričanje tako lažno. Enkrat bi ji pogledal globoko v oči in začutil bi, da so njena čustva do njega še povsem živa, toda tega noče, ker tega noče verjeti. Če bi verjel to, bi moral sprejeti, da ji povzroča bolečino, ko se tako obnaša. Moral bi sprejeti tihi veter upanja, ki piha iz njenih oči vsakič, ko jo pokliče, ko ji vzame nekaj poljubov, se z njo pozabava v postelji... Sprejeti bi moral, da jo boli, ko se ne oglasi, ko ga kliče ali pa ji odgovori z neumnim, plehkim izgovorom, za katerega ona ve, da ni resničen.

Mislim, da čuti, da njeno upanje nima osnove, mislim, da ve, da ne bo nikoli njen, vendar se prepričuje, da temu ni tako, da bo nekega dne spoznal... da jo bo sprejel v svoj objem... za vedno. Saj jo ima rad, zelo rad, to vem tudi jaz, vendar ne čuti do nje to, kar bi si ona želela. Do nje ne čuti iskre, kot mi je povedal.
Kako rada bi ji povedala naj se ne trpinči, naj gre naprej in sprejme, da bo on samo njen prijatelj. Naj išče ljubezen tam, kjer jo bo lahko dobila in to prav takšno ljubezen, kot si jo zasluži. Kolikokrat sem šla sama čez vse to, ne z njim, z drugimi. Kolikokrat sem gojila lažno upanje, sanjala, želela... naredila vse in dobila nič. Kolikokrat... PREVEČKRAT!!! Tako si želim, da bi tudi ona to dojela, vendar si ji ne upam povedati. Konec koncev, kdo sem sploh jaz, kje imam pravico, da drobim njeno srce na koščke, da ji dopovedujem kako je vse, česar si želi, brez osnove... Naj ji drobi srce on in naj si drobi srce sama, jaz pa bom upala, da bo kmalu spoznala, da mora živeti naprej, da bo kmalu nehala hrepeneti in odprla oči. Za vogalom jo namreč prav gotovo čaka nekdo, ki jo lahko osreči... tako pa čaka tudi vsako drugo deklico, mladenko, žensko... Drage moje, pustite si biti srečne, ne trpite in ne dajajte vse zato, da v zameno en bi dobile ničesar! Verjemite vase, jaz v vas verjamem...

Snovi ( Mirosalv Antić )

Velike reke imaju ušće koje ih pretvara u okean.
Veliki vetar ima prozračne puteve ka ravnici.
Ja imam samo san, obični malecki san
u kom sam za pedalj bliže ponekoj zvezdi i ptici.

U zoru od svega toga čitavo nebo izraste
na mojim rukama toplim i obrazima snenim
i dan je nalik na neke zenice graoraste
oivičene zelenim.

I uopšte, zvezdo i ptico,
uopšte - celi svete,
divno je kad se u nama neko čekanje javi,
pa se od toga nešto rumeno isplete
i nešto greorasto i zeleno u glavi.

podobnosti... :)

( jaz )
Sophia Bush
Jodie Sweetin
Gisele Bundchen
Kirsten Dunst
Gillian Anderson

Obstaja ena internetna stran, na kateri lahko ugotoviš komu izmed znanih oseb si podoben ( katera je ta stran boste mogli pogledat k moji prijateljici -->namig; začne se na L ;) . Zakaj vam linka ne dam jaz? Ker se morate mal potrudit. ;) Pa še njen blogec je full lep.:)). Sama sem se po dolgem času spet mal igrala s tem in našla 5 žensk, katerim naj bi bila zelo podobna ( preizkušala sem več slikc in zelo pogosto so prišle iste - te ). Te slikce vam morem pokazat, pa še svojo bom dodala, vi pa komentirajte... je to res? ;) Če se vam da, seveda... :)