V bistvu se je v tem času zogdilo ogromno in nič ob enem. Zakaj pišem? Kar tako, da stresem misli iz glave na 'papir' in se bom morda počutila boljše. Pa saj ne, da je dan slab, sploh ne in ne, da bi šlo vse narobe, ampak... saj poznate tisti občutek, ko se vam zdi, da bi morali biti veseli, pa vseeno niste, morda zaradi čisto drobcenih stvari, pa vendar.
Naj začnem z veselimi novicami?
Danes sem imela izpit in naredila sem z deset. Moja trenutna povprečna ocena je 9,7. Bravo jaz, a ne? :) Lubi je bil pri meni in čeprav je zadnje dve uri predvsem spal, ga je bilo lepo imeti ob sebi. :) Danes pa sva rezervirala še morje - greva na Rodos, septembra. :) In Dunaj za en dan, s skupino Aperion. Gremo navijat in gledat pomladni Dunaj (upajmo, da ne bo sneg in mrzlo, kot je za marce zadnja leta navada ). In kaj je potem narobe?
Moja služba mi je včasih všeč, včasih pa me tako zamori, da adijo pamet. Zdi se mi, da šefica misli, da živim samo in samo za to službo in tudi, če ji rečem, da nimam časa, mi kr nalaga nove naloge in to prav tiste, ki se jih ostali otepajo. Nočem več tega!!! Ravno danes zvečer mi je napisala, da moram do jutri spet naredit takšno nalogo. Folk spraševat, ali odobravajo odcepitev Kosova. Nimam časa niti želje tega delat, ampak ona zna včasih prav ... ne bom nič rekla. Potem pa je tu še en problem. Morala bi imeti intervju in vse je bilo že dogovorjeno, zdaj pa ne dobim odgovor, čeprav bi jih mogla do danes. To zna bit full velik problem.
Gledam še, kaj se dogaja po svetu. Diskriminacije in kriminala je vedno več, namesto, da bi jih bilo vedno manj. Malo prej sem gledala 24 ur. Belski študenti neke univerze so tmenopolte uslužbence prisilili, da so iz posode jedli enolončnico kot psi, potem, ko so oni urinirali vanje. Saj so kasneje rekli, da je bila potegavščina in, da je bila notri voda in ne urin, pa vendar! Mlasi se kar streljajo med seboj. Ne mine teden zadnje čase, da v Ameriki ne bi izbruhnilo še kakšno streljanje na faksih, postajah, trgovskih centrih... Kam gre svet?!
In potem je tu še problem s Kosovim, ki ga kar ne morem prebolet. Kaj se bo izcimilo iz tega... kdo ve. Upam, da bo z mami in teto, ki sta šli pogledat Nano v Srbijo, vse v redu. Kosovo je Srbsko, kaj se imajo EU in ZDA za umešavat? ZDA hoče samo zmanjšat moč EU, le-ti pa so tako slepi, da se tega niti ne zavedajo.
Oh, bom končala. Dan se začenja, jutri bo morda boljše. :)
3 komentarji:
Jaz bi tudi šla z Aperioni. :P
:)
Hello! Glede službe ti povem, da kjerkoli bi bila bi bilo tako. Meni je tudi na začetku bilo super, sedaj pa velikokrat pride dan ko bi najraje dala odpoveda, samo fora je, da tudi če bi bila kje drugje bi bilo tako. Vsepovsod so plusi in minusi, sicer pa pravijo, da bi bilo treba vsake toliko časa zamenjati službo.
Objavite komentar