nedelja, november 05, 2006

Let your self free, girl!


Vidim jo kako se trpinči. Ne poznam je prav dobro, pa vendar jo po drugi strani poznam odlično, saj je tako zelo podobna meni. Vidim v njenih očeh kaj čuti in vem, da ga čaka, da upa, da bo nekega dne spregledal in ugotovil, da je ona prava zanj. Dobra prijatelja sta in on sam sebe prepričuje, da ona do njega ne čuti ničesar več, vendar je to prepričanje tako lažno. Enkrat bi ji pogledal globoko v oči in začutil bi, da so njena čustva do njega še povsem živa, toda tega noče, ker tega noče verjeti. Če bi verjel to, bi moral sprejeti, da ji povzroča bolečino, ko se tako obnaša. Moral bi sprejeti tihi veter upanja, ki piha iz njenih oči vsakič, ko jo pokliče, ko ji vzame nekaj poljubov, se z njo pozabava v postelji... Sprejeti bi moral, da jo boli, ko se ne oglasi, ko ga kliče ali pa ji odgovori z neumnim, plehkim izgovorom, za katerega ona ve, da ni resničen.

Mislim, da čuti, da njeno upanje nima osnove, mislim, da ve, da ne bo nikoli njen, vendar se prepričuje, da temu ni tako, da bo nekega dne spoznal... da jo bo sprejel v svoj objem... za vedno. Saj jo ima rad, zelo rad, to vem tudi jaz, vendar ne čuti do nje to, kar bi si ona želela. Do nje ne čuti iskre, kot mi je povedal.
Kako rada bi ji povedala naj se ne trpinči, naj gre naprej in sprejme, da bo on samo njen prijatelj. Naj išče ljubezen tam, kjer jo bo lahko dobila in to prav takšno ljubezen, kot si jo zasluži. Kolikokrat sem šla sama čez vse to, ne z njim, z drugimi. Kolikokrat sem gojila lažno upanje, sanjala, želela... naredila vse in dobila nič. Kolikokrat... PREVEČKRAT!!! Tako si želim, da bi tudi ona to dojela, vendar si ji ne upam povedati. Konec koncev, kdo sem sploh jaz, kje imam pravico, da drobim njeno srce na koščke, da ji dopovedujem kako je vse, česar si želi, brez osnove... Naj ji drobi srce on in naj si drobi srce sama, jaz pa bom upala, da bo kmalu spoznala, da mora živeti naprej, da bo kmalu nehala hrepeneti in odprla oči. Za vogalom jo namreč prav gotovo čaka nekdo, ki jo lahko osreči... tako pa čaka tudi vsako drugo deklico, mladenko, žensko... Drage moje, pustite si biti srečne, ne trpite in ne dajajte vse zato, da v zameno en bi dobile ničesar! Verjemite vase, jaz v vas verjamem...

1 komentar:

Urška pravi ...

Smrk, smrk... Zelo lepo napisano!