VIHAR ( Oton Župančič )

Pogledal ji je v oči
in ona se ga je zbala,
kot bilka je vztrepetala:
"Živ ogenj so tvoje oči!"

"Živ ogenj so moje oči,
ker je zunaj vihar nocoj...
Sem k oknu stopi z menoj,
poglej jih, demone noči!"

Pred njima kostanji ječijo,
vijo se nad vodo,
nad njimi oblaki gredo
čez mesto, temno melodijo
pojo...

Čuj-tresk!-"Zdaj poglej
skozi mrežo vej:
teh stolpov ponos - kot smeh kljubujoč
kipe, izzivaje viharja moč.

O vidiš, o čutiš ta divji upor,
kipeč navzgor?
O,devojka - zdaj,
zdaj veš, zakaj
živ ogenj so moje oči?!"

"Živ ogenj so tvoje oči,
ker je v tebi vihar nocoj.
In-ker sem jaz tvoja nocoj
in, ker si ti moj nocoj,
živ ogenj so tvoje oči."

Ta hip
vzplamenel je kres od strmih nebes,
obsinil je ostro dvoje teles

kot kip...