Ravno sem se vrnila iz masaže z vročimi kamni, ki so mi jo podarile punce za rojstni dan. Vse skupaj sem odlašala samo zato, ker sem vedela, da potem, ko bon izkoristim, ga ne bo več. Ampak enkrat je pa treba, a ne? :)
V glavnem, full zanimivo je bilo vse skupaj. Nekaj časa sem sicer rabila, da sem odmislila vse skrbi in nehala razmišljat o vsakdanjih stvareh, potem pa so me misli odpeljale v čudežne, drugačne kraje. Bila sem majhna deklica, ki se je podila za metulji po travniku in gledala oblake, dokler nisem na enkrat odrasla in me je pot zanesla v gozd. Okrog mene so letele ptice, žolna je tolkla po drevesu in veverice so tekle po deblih. Zajčki so skakljali na okrog, srne pa so tekle mimo mene.Plesala sem samo v tančicah, bosa, lasje so mi vihrali v rahli sapici in sonce me je grelo, vse dokler nisem prišla do nekekga slapa. Žuborel je in sijal v svoji veličastnosti. Nekaj časa sem ga opazovala, potem pa sem zbrala pogum in šla pod njega. Voda je tekla po meni in bilo je čudovito, potem pa sem se odločila, da grem tudi skozi slap. Znašla sem se v jami, bila je osvetljena in polna zakladov. Videla sem tudi človeško ribico in majhne izvire. Znašla sem se ob veliki podzemni reki in stopila v čoln, ki me je čakal. Z njim sem plula po strugi in opazovala lepote jame, dokler reke ni zmanjkalo in sem bila spet na kopnem. Kmalu sem prišla do majhne jame v jami, ki pa je bila temna. Vseeno sem šla tja in, ko so se mi oči privadile teme, sem opazila, da je vse okrog mene polno izvirov. Stopila sem do enega in pomočila prst na nogi vanj. Streslo me je od mraza. Počasi sem se začela cela spuščati v vodo in kmalu je bilo toplo. Plavala sem in kar na enkrat sem se znašla v morskih globinah. Opazovala sem ribe in ostala morska bitja, ki so plavala okrog mene in plavala, plavala, plaval... Kar na enkrat pa sem že stala na vroči mivki. Podplati so me pekli in tekla sem med mivko in morjem. Sonce je vzhajalo. Tekla sem in tekla in kar na enkrat nisem bila več sama. Z mano je tekel nek mladenič. Nisem mu videla obraza, saj ga je sonce zakrilo v temo, toda kmalu sem videla, da je to moj lubi. Tekla sva po mivki, se žgečkala, valjala po mivki, se ljubila in opazovala sonce, ki je zdaj že tonilo v morje, ko sva midva sedela na pol v morju, na pol na kopnem.
Čez nekaj trenutkov sem bila že spet v morskih globinah, pa takoj spet pogledala iz vode v temni jami. Prišla sem iz temne jame v tisto osvetljeno, sedla na čoln, ki me je čakal, se sprehodila pod slapom in preko gozda, do travnika. Masaže je bilo konec.
Zdaj je moje telo izčrpano, težko, oči se mi na pol zapirajo, vendar moram ostati budna. Zaspana sem in utrujena, vendar sladko utrujena. Malce mi je slabo, a se vseeno počutim kar v redu. Moj duh še vedno pleše v tančicah po gozdu in travniku...
Fascinantno doživetje. :) Hvala punce! :)
